Grosuplje skozi čas

Krajevna skupnost Grosuplje od davnin do današnjih dni

Geološka zgodovina dolomitne osnove Grosupeljskega je stara kakšnih 200 milijonov let, do 10 metrov debela večplastna pliocenska ilovica pa kakšnih dva milijona let; ker je tako dolomita kot ilovice veliko ne le tu, ampak tudi drugod, imata navedena geološka podatka bolj ciceronsko veljavo.
Zgodovina človeka na Grosupeljskem sega 5000 let nazaj: pelodne analize kažejo, da so se v tistih časih tu razprostirali mešani gozdovi bukve, lipe in leske pa tudi bresta in hrasta – na poljih pa so rasli žito, priča dela človeških rok, ter trpotec in ščavje (Rumex sp.), priči človekovega onesnaževanja okolja. Morda so na Grosupeljskem imeli polja barjanski koliščarji?
Pred kakimi 2500 leti so med slavnim situlskim gradiščem na Magdalenski gori in Gradiščem nad Sp. Slivnico živeli gradiščani tudi na Cerkvenem, Koščakovem in Perovskem hribu; sledov njihovih bivališč arheologi sicer niso odkrili, pač pa njihovo žarno nekropolo na kraju, kjer stoji zdaj grosupeljska železniška postaja. Iz železe dobe je v širšem sosedstvu sicer odkritih več kot 15 arheoloških najdišč.
Pred približno 2000 leti so bili tudi naši kraji vključeni v pravkar nastalo Rimsko cesarstvo. Ager (območje) Emone je segal na JV čez Grosuplje do Stehana oz. Polževske planote; onkraj se je začenjala provinca Panonija. Ob robu Grosupljega, pod Perovim, je tekla via publica (državna cesta) Aquilea–Emona–Siscia, s čimer je verjetno povezan mikrotoponim Frtica, iz lat. fortis, utrdba. Nasproti Stare pošte je bila odkrita rimska via vicinalis (provincijska cesta(, na železniškem razcepu proti Kočevju in Novemu mestu pa so odkrili rimsko grobišče. Posebej zanimiv je rimski nagrobnik, vzidan v Z pročelje cerkve na Gatini: postavila sta ga namreč Voltilij in Voltognas, polatinjena Kelta, pripadnika prvih po narodnosti poznanih prebivalcev Grosupljskega.

Prvi zapis kraja Grosuplje je iz leta 1136, ko so trije plemeniti bratje Višnjegorski / von Weixelberg podelili svoje posesti na področju Stične oglejskemu patriarhu, ta pa je posesti podaril novoustanovljenemu samostanu, za vsaj delno poplačilo pa gospodom Višnjegorskim odstopil posesti šentviške fare v devetih dolenjskih vaseh, med njimi tudi na Grosupljem / Groslupp.
Številne, a vse neuspešne razlage imena Grosuplje lahko razdelimo na tri skupine: nemško, slovensko in mešano. Nekateri slovenski »etimologisti« razlagajo ime na podlagi nem. groß ‘velik’ ali gras ‘trava’, vendar se teh fantazijskih možnosti ni »spomnil« niti en nemški etimolog. Glede na pridevniškost imena: z Grosupljega, na Grosupljem se zdi še najbolj zanesljivo izhajati iz osebnega imena Graslup-, ki je morda langobardsko, manj prepričljivo pa iz slovanskega imena Gradiljub. Kakšnih 80 km S od Celovca je na gornjem Štajerskem kraj Graslab, zapisan že leta 860 in nato v naslednjih 350 letih še več kot 30-krat, vedno kot Grazluppa, kar nedvomno dokazuje, da gre za enako ime kot naše Grosuplje. Na podlagi tega ime Grosuplje tako glede na tvorbo kot glede na glasovne zakonitosti ni izjemno oz. nepravilno. Zapis s črko z za glas ‘s’ in naglas na drugem zlogu naj bi kazala, da ime ni germansko.
Deli Grosupljega. Najstarejši, nekdaj kmečki del Grosupljega leži na levem bregu potoka, ki teče skozi mesto in se je pred letom 1800 imenoval Troščinski potok, še pred 50 leti pa je imel na izvirih pod Kucljem ime Veliki potok, ko je zapustil Grosuplje, so mu rekli Dobravka, na vmesnem ozemlju pa je bil Stari breg. Zelo star del Grosupljega je tudi Cerkveni hrib s cerkvijo sv. Mihaela: leta 1305 se kraj s 4 hubami imenuje kar Sv. Mihael in tako še naslednje stoletje. Na robu naselja proti Drnovki (443 m) so še travnate, nepozidane Čereje, od koder, pravijo, je najlepši pogled čez Grosuplje proti Mokrcu. SZ delu Grosupljega se reče Jerova vas, do leta 1971 samostojno naselje z zgodovinsko zanimivo motivacijo imena, ki pripoveduje, da so dohodki od vasi pripadali jeru. V Oglejskem patriarhatu, kamor je spadala cela Slovenija J od Drave vse do leta 1751, je jer pomenil isto kot danes duhovnik. S del Grosupljega se začenja s Frtico ob avtocesti, nato pa do leta 1971 samostojnim Perovim, poimenovanim po Peru, nemško-latinskem osebnem imenu. Med Jerovo vasjo in starim osrednjim delom je nastala soseska pritličnih montažnih hiš, popularno, vendar nezaželeno imenovana Dahav, na desnem bregu potoka pa soseska urbanistično zanimivih Dvorov. Zahodni del Grosupljega, kjer so najpomembnejše upravne (občina, upravna enota), prometne (železniška in avtobusna postaja) in kulturne ustanove (knjižnica, glasbena šola, osnovna šola, kulturni dom), je bil do 1953 samostojna Stranska vas. Njen del so tudi Mrzle njive, ki ležijo med Kolodvorsko cesto in pokopališčem Resje. J od Perovega je pod severnim krilom Brinjskega hriba (409 m) Óslica (morda po ‘kopica, stog’), kjer stoji zdaj tudi motel, pod vzhodnim krilom pa se razteza Brinje z nekdanjim plemiškim Seitenhofom, zdaj imenovanim Gradiček, kjer se je v 16. stol. nekaj časa verjetno zadrževal protestantski pastor Janž Weixler, eden od prevajalcev slovenskih bibličnih besedil. Zahodni del Brinjskega hriba se imenuje Koščakov hrib, pod katerim se razteka osem mestnih ulic – sicer vse imenovane cesta – z imenom Pod gozdom, ki segajo do še samostojnih Brvac, imenovanih po brvәcah, nekdaj čez mokrotno ozemlje položenih majhnih brveh, ter do obcestne Stare pošte (ob velikem Mercatorju), kjer so se skoraj do leta 1900 ustavljale poštne kočije, ki so jih vlekli konji, vodili pa postiljoni. Na JZ, med Grosupljem in Brezjem, so Sončni dvori, lepo, visoko, moderno naselje. Za smrekcem, tudi onkraj železniške proge nasproti železniške postaje, je romsko naselje; drugo, imenovano Oaza, je vzhodno od pokopališča sredi polj; Z od Kočevske proge se razteza gospodarska cona Bičje, S od Dolenjske proga pa je Rožna dolina, nekdanja vaška gmajna (skupno zemljišče), ki je dobila ime po konjih, nem. Rosse.

Kraj / leto 1817 1869 1880 1890 1900 1931 1948 1961 2013
Grosuplje 217 302 336 278 365 573 753 1380 6939
Brezje 82 84 82 82 81 83 107 947
Brvace 52 66 67 61 68 68 74 77
Gatina 101 102 123 122 120 116 116 138
Hrastje 77 68 64 63 72 80 78 110
Jerova vas 47 48 50 37 37 40 42
Perovo 76 90 94 96 120 136 122
Praproče 46
Sp. Blato 121 99 125 109 172
Sp. Duplice 42 45 36 41 29

Čeprav je bila Stranska vas uradno priključena Grosupljemu šele leta 1953, so njeni prebivalci vseskozi vključeni v prebivalstvo Grosupljega. Jerova vas in Perovo sta bila vključena v Grosuplje leta 1971, Praproče pa se je ločilo od Sp. Blata leta 1992. Leta 1969 so na Grosupljem živeli priseljeni iz 300 različnih krajev; po tem letu se je število prebivalstva povečalo za skoraj 300 %, zato domnevamo, da prebivalstvo Grosupljega in okoliških vasi izvira iz okoli 1000 različnih krajev.

Grosuplje je postalo mesto leta 2005. Ulični sistem je bil uveden leta 1967, vendar Grosuplje do danes nima nobene ulice.

Gospodarstvo. Osnova, najstarejša panoga grosupeljskega gospodarstva je bila kmetijstvo; sredi prejšnjega stoletja je bilo na Grosupljem še več kot 20 sicer manjših, vendar solidnih kmetij; socialistična kolektivizacija in nato krivična arondacija kmečke zemlje v agrokombinat, oboje gospodarsko neuspešno, ob tem pa kult delavstva ter slab dohodek od dela na zemlji so pripeljali do tega, da že kar nekaj desetletij na Grosupljem ni več nobene kmetije ne kmeta, veliko zemljišč pa je pozidanih. Ob potoku so na Grosupljem nekdaj mleli trije vodni mlini in v naselju še električni, v bližnji okolici pa še dva vodna mlina; vsi v obsegu drobne obrti. Pač pa je v šestdesetih in sedemdesetih letih 19. stol. firma Tschinkl imela na Grosupljem velike površine zasejane s cikorijo, iz katere se je v obratu v Ljubljani izdeloval kavni nadomestek, ter s sladkorno peso za izdelovanje kandit bonbonov. Leta 1920 je nastala Šinkovčeva vrvarna, iz katere se je razvila tekstilna tovarna, ki je med obema vojnama dajala kruh hkrati skoraj 500 ljudem, zlasti ženskam; v sedemdesetih letih 20. stol. je začela izdelovati plastične niti oziroma pakirne folije ter imela še leta 2000 več kot 200 delavcev.
Po letu 1945 se je razvilo zlasti gradbeništvo (GPG Grosuplje), ki je v najboljših letih zaposlovalo nad 2000 delavcev, lesnopredelovalna in kovinska obrt.

Večja sedanja podjetja so:

  • Avtotransporti Kastelec: skladiščenje in prevoz avtomobilov, razgradnja izrabljenih vozil, ust. 1993
  • Belimed: izdelovanje pomivalnih dezinfekcijskih strojev za farmacijo, laboratorije in medicino, ust. 1991
  • Black&Decker: sestavljanje in prodaja ročnega električnega orodja, ust. 1974
  • Gabrijel Aluminium: obdelava aluminija; ust.1962
  • Jošt hotel interier: izdelovanje hotelske opreme, izvoz v 13 evropskih držav, ust. 1947
  • Kogast: izdelovanje gastronomske opreme, ust. 1960
  • Logo: distribucija naftnih derivatov, tehnični pregled vozil, ust. 1990
  • Omaplast: predelovanje odpadne embalaže v nove izdelke (60 ton dnevno), ust; 1981
  • Pekarna: dnevno 50 ton izdelkov, ust. 1951
  • Tipro keyboards: izdelovanje programljivih računalniških tipkovnic, ust. 1985

Vseh manjših proizvodnih, trgovskih, servisnih in drugih poslovnih rezidenčnih subjektov je nad 100, posebej omenimo 5 veleblagovnic, 1 hotel z igralnico, 5 večjih gostiln, poslovalnice 6 bank, 4 lekarne in 5 tiskarn.

Javne in kulturne ustanove

  • Avtobus: 178 dnevno
  • Dom počitka: 178 varovancev, ust. 1984
  • Gasilsko društvo: 260 članov, od tega 63 operativcev, ust. 1909
  • Glasbena šola: 550 učencev, ust. 1973
  • Knjižnica: mesečno povprečno 9500 izposojevalcev in 3100 drugih obiskovalcev; 94.500 enot gradiva, 67.000 naslovov, ust. 1946
  • Motariat, ust. 1994
  • Občina, ust. 1850
  • Sodišče, od 1945
  • Osnovna šola Brinje: 570 učencev, športna dvorana za do 1300 obiskovalcev, ust. 2000
  • Osnovna šola Louisa Adamiča: 760 učencev, ust. 1904
  • Policijska postaja, od 1893
  • Pošta, od 1893
  • Univerza za tretje življenjsko obdobje: nad 200 vpisanih, ust. 2004
  • Upravna enota Grosuplje, ust. 1985
  • Vrtec (VVZ): 780 otrok, ust. 1953
  • Zdravstveni dom, 84 zdravstvenih delavcev, ust. 1954
  • Zveza kulturnih organizaci, ust. 1974, združuje 19 kulturnih društev s 1100 člani
  • Zveza športnih organizacij združuje 34 društev s 3700 člani, ust. 1980
  • Železniška postaja; dnevno 32 potniških vlakov, od 1893
  • Župnija
    • Cerkev sv. Mihaela iz 13. stol. V njej vitraji Staneta Kregarja.
    • Nova cerkev sv. Mihaela, arh. Janez Fürst, 1972. V njej mozaik p. Marka Ivana Rupnika in vitraji Lojzeta Čemažarja, ust. 1964.
    • Tri podružnične cerkve
    • Kapela v domu počitka
    • Pokopališka kapela

V KS Grosuplje je v gospodarstvu in javnih službah zasedenih 2300 delovnih mest.

Jakob Müller